KAJ JE TENIŠKI KOMOLEC?
UVOD
Lateralni epikondilitis ali teniški komolec je preobremenitveni sindrom komolčnega sklepa. Ponavljajoče aktivnosti zgornje okončine, kot so prekomerna uporaba računalnika, dvigovanje težkih bremen, ponavljajoči se gibi podlahti, privedejo do kroničnega draženja tetiv mišic, ki izvirajo iz lateralnega epikondila komolca (2).
Komolčni sklep je sestavljen iz 3 kosti: nadlahtnice (lat. humerus), koželjnice (lat. radius) in podlahtnice (lat. ulna). Na distalnem delu nadlahtnice sta dva epikondila, in sicer na zunanji (lateralni strani) ter na notranji (medialni strani). Najbolj občutljivo mesto je na lateralnem epikondilu, ki je hkrati izvor ekstenzornih mišic podlahti (2).
Lateralni epikondilitis je preobremenitvena poškodba, ki nastane zaradi ponavljajočih kontrakcij mišic, ki izvirajo iz lateralnega epikondila komolca. Prevelika obremenitev mišic in tetiv povzroči oslabitev struktur, kar postopoma privede do razvoja bolečine v predelu lateralnega epikondila. Bolečina je locirana na sprednjem delu komolca in se širi vzdolž podlahti (4).
DEJAVNIKI TVEGANJA
Najpogostejši dejavniki tveganja so: pogosto nošenje bremen težjih od 1 kg, nošenje bremen težjih od 20 kg vsaj 10-krat na dan in ponavljajoči gibi rok 2 uri na dan. Med druge dejavnike tveganja prištevamo preobremenitev, ponavljajoči gibi, napake pri vadbi, težave z fleksibilnostjo, starost, slabša prekrvavitev, neravnovesje mišične moči med obema rokama ter psihološki dejavniki (5).
KLINIČNA SLIKA
Prevladujoč simptom je bolečina. Izzovemo jo s palpacijo lateralnega epikondila. Locirana je na lateralnem epikondilu, lahko pa se širi v nadlaket ali podlaket. Pacient opazi zmanjšano fleksibilnost in mišično moč mišic podlahti, kar mu doprinaša težave pri prenašanju bremen (6). Simptomi v povprečju trajajo od 2 tedna do 2 leti (7).
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno. Cilj konzervativnega zdravljenja je zmanjšati bolečino in vnetje. V akutni fazi je priporočljiv počitek, izogibanje aktivnostim, ki sprovocirajo bolečino, uporaba nesteroidnih antirevmatikov, aplikacija ledu 3-krat na dan po 15 minut in morebitna aplikacija steroidnih injekcij (6). Učinkovita je uporaba opornice, ki se jo aplicira na podlaket, saj se s tem zmanjša napetost na tiste mišice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila komolca (1). Če simptomi po konzervativnem zdravljenju v roku 6 mesecev ne izginejo, je indicirano operativno zdravljenje.
Terapija z udarnimi globinskimi valovi (ESWT) je metoda zdravljenja za številne tendinopatije in se lahko uporabi tudi pri zdravljenju lateralnega epikondilitisa. Izkazalo se je, da radialni udarni globinski valovi (RSWT) pri pacientih z lateralnim epikondilitisom zmanjšajo bolečino, izboljšajo funkcionalno stanje ter zmogljivost prijema (3). Manipulacijske tehnike v kombinaciji z vajami za moč in vaje za moč v kombinaciji z razteznimi vajami imajo pozitivne kratkotrajne in dolgotrajne učinke (1). Namen razteznih vaj in vaj za krepitev mišic je povrniti normalno mišično-skeletno funkcijo ter zmanjšati bolečino. Vaje se smejo izvajati, kadar sta bolečina in vnetni proces pod nadzorom. Pogosta intervencija je globoka prečno frikcijska masaža, ki se mora izvajati 3-krat na teden, 4 tedne.
Najboljši raztezni položaj za mišico extensor carpi radialis brevis je, da je komolec iztegnjen, podlaket v polni pronaciji, zapestje v fleksiji in v ulnarni deviaciji, do pacientove tolerantnosti. Raztezna vaja bi se naj izvajala pred in po vajah za moč. Raztezno vajo ponovimo 3-krat, raztegnjen položaj zadržimo za 30 – 45 sekund, s 30 sekundnim počitkom.
V terapevtski program je potrebno vključiti izvajanje ekscentričnih vaj za ekstenzorje podlahti. Najboljši rezultati za krepitev ekstenzorjev zapestja so doseženi, če ima pacient podprto ramo, komolec je v ekstenziji, podlahet je v pronaciji. Zapestje prosto visi preko roba terapevtske mize. Pacient pasivno premakne segment v polno ekstenzijo, nato počasi z mišično aktivacijo ekstenzorjev zapestja vrača segment v začetni položaj. Število ponovitev in serij je individualno pogojeno. Brez, da bi preobremenili tetivo, se priporoča, da pacient naredi 3 serije po 10 ponovitev.
POVZETEK
Lateralni epikondilitis ali teniški komolec je preobremenitveni sindrom komolčnega sklepa. Pogosto so prizadeti ekstenzorji podlahti, predvsem zaradi ponavljajočih gibov zgornje okončine. Prevelika obremenitev mišic in tetiv privede do oslabitev struktur, iz česa se postopoma razvije bolečina v predelu lateralnega epikondila. Zdravljenje je v večini primerov konzervativno in v akutni fazi zajema jemanje nesteroidnih antirevmatikov, hlajenje, dvig prizadete okončine ter uporabo opornic. Terapija z udarnimi globinskimi valovi, globoka prečno frikcijska masaža, raztezne vaje in vaje za moč, so metode, s katerimi bo fizioterapevt zmanjšal vnetni proces in bolečino, ter tako izboljšal funkcionalni status pacienta.
…
REFERENCE
- Alexander J. Chien et All. Sonography and MR Imaging of Posterior Interosseous Nerve Syndrome with Surgical Correlation. The American Journal of Roentgenology, number 1, volume 181, July 2003, p219-221. Level of Evidence: 2C
- D. M. Walz, J. S. Newman, G. P. Konin, and G. Ross, Epicondylitis: Pathogenesis, Imaging, and Treatment, RadioGraphics, January 1, 2010; 30(1): 167 – 184. Level of Evidence: 2C
- Phil Page., a new exercise for tennis elbow that works, N Am J Sports Phys Ther. 2010 Sep; 5(3): 189–193. Level of Evidence:
- Tuomo Pienimäki, M.D Ph.D et al. Associations Between Pain, Grip Strength, and Manual Tests in the Treatment Evaluation of Chronic Tennis Elbow . The clinical journal of pain 18: 164-170 2002. Level of Evidence: 3B.
- Van Rijn RM, Huisstede BM, Koes BW, Burdorf A. Associations between work-related factors and specific disorders at the elbow: a systematic literature review. Rheumatology (Oxford). May 2009;48(5):528-36.
- Whaley AL, Baker CL. Lateral epicondylitis. Clin Sports Med 2004;23:677– 691. Level of Evidence: 1C.
- Wright JG. Evidence-based orthopaedics: the best answers to clinical questions. Philadelphia: Saunders Elsevier, 2008.